Dolgi hrbet-Jubilejna smer
- Podrobnosti
- 19. 08. 2017,
- Jernej Groboljšek
Via Dogna v Montažu
- Podrobnosti
- 02. 08. 2017,
- Finta
Že takrat sem to smer uvrstil na svoj seznam...čeprav takrat še vedel nisem za dolino Dogna... (bil sem še pripravnik za alpinista in bilo je leta 1977)
Pa sem v petek (28.7.) nagovoril svakiča, naprosil najini ženi za logistično podporo in sva šla. Štart je seveda iz doline Dogna, najlažji sestop pa na planino Pecol - seveda pa mora nekdo z avtom naokrog...
Sedaj pa še nekaj o smeri: višina stene 1400 m, ni težko I do III - orientacijsko pa bolj zahtevno...plezala 6 ur in dobri 2 uri sestopa - skupaj 1800 vm vzpona in 1300 vm sestopa.
Smer pa je res uživaška...in mesto z imenom "Belvedere" je čudovita razgledna točka sredi zahodne stene Montaža.
Turo sva zaključila v koči Brazza na planini Pecol in se dodatno odžejala pri Aljažu.
Lp Finta
Peters v TGM
- Podrobnosti
- 25. 07. 2017,
- Darko Juhant
Smer plezanju daje velikanska zajeda, ki se vleče čez spodnji del stene. V prvem raztežaju naju je čakala rahlo mokra plošča, ki je bila kar zahtevna, če bi bila suha pa bi bila verjetno zelo lepa (Tine Mihelič piše: ne vstopaj v mokrem!), no nadaljevanje smer pa je ponudilo zelo lepo plezanje v odlični skali, ki spominja na Dolomite in tudi naklonina stene je podobna... Kmalu sva priplezala pod najtežje mesto smeri: velik previs, kjer je šlo navzgor le s pomočjo klinov. Nadaljevanje je predstavljalo najlepši raztežaj v smeri polenoma navpična plošča z minimalnimi oprimki in super skalo, da sva hitro pozabila vlačenje preko klinov v prejšnjem raztežaju... Tudi v nadaljevanju je bila strma in lepa plezarija do nekega stolpiča, kjer sva se razvezala in do Božjih polic nadaljevala peš. Sestopila sva preko SV grape viša, ki nudi hiter in relativno udoben sestop.
KOŠUTNIKOV TURN
- Podrobnosti
- 17. 07. 2017,
- Jernej Groboljšek
Analizo smo nadaljevali še v baru Kredarica v LJ, kjer smo se dobili s člani odprave Ortler 2017 in izmenjali svoja doživetja. Skratka, bilo je lepo.
LP, slikce pa nekoč na ferajnu.
PS: pa napišite kaj lepega....
Prečenje Ortlerja in spotoma še ena v Dolomitih
- Podrobnosti
- 10. 07. 2017,
- Tomaž Groboljšek
Že kar dobrih 20 let sem se odpravljal na njega...najvišji vrh nekdanje avstroogrske dežele...seveda Darko, takoj spakiram...
Če si v penziji imaš prednost...ne potrebuješ dopusta...dovolilnic...
Grosses Wiesbachhorn, 3564, Visoke Ture
- Podrobnosti
- 21. 06. 2017,
- Rok
Ledeniški tečaj Grosses Wiesbachhorn, 3.564 m, Visoke Ture
V soboto in nedeljo, 17, in 18. 06. 2017, smo imeli ledeniški tečaj na Grosses Wiesbachhornu, tretjem najvišjem vrhu Visokih tur. V soboto se nas je 14 udeležencev zapeljalo proti Kaprunu v Avstriji, kjer smo se prvič in zadnjič na turi izgubili. Iz Kapruna smo s pomočjo avtobusa in žičnice prispeli do jezera Moserboden, kjer je izhodišče za pristop na kočo Heinrich Schweiger Haus (2802m).
DOLGA NEMŠKA V STS
- Podrobnosti
- 25. 12. 2016,
- JoŽe
Borisom sva se v nedeljo zgodaj zjutraj odpeljala v Vrata. Na poti sva še tehtala kaj bi sploh šla: Slovensko ali kratko Nemško, zmagala je slednja. Ko prispema ob šestih zjutraj na parkirišče, ugotovima, da bo v steni kar živahten dan. Brž se opremima, preverima če imama vse in že so naju hitri koraki privedli do veličastnega pogleda obrisa veličastne stene.Dolina je povsem kopna, tudi do vstopa do smeri. Pričakovala sva da bo kakšna flika snega do Nemškega turnca, vendar je bila povsem brez snega. Do Nemškega turnca preplezava nenavezana, prav uživala sva, le malce je začelo v gole roke grizti.
In že sva bila pri vpisni skrinjici. Tam si namontirava dereze,iz nahrbtnikov snameva cepina, kajti, Nemška grapa je bila povsem zalita. In tudi sneg je bil trd, pravi užitek pikat.
Glede na razmere v grapi, sva se po razmisleku odločila, da greva kar dolgo nemško. Opreme sva imela dovolj. Vedela sva tudi, da naju bo noč prehitela, vendar naju to ni odvrnilo. Po nekoliko spremenjenem izstopu iz grape sva že bila na strmih stenah smeri. Sledila sva snežnim trakovom, levo, desno, malo dol, gor,...Razmere so bile res dobre, bilo je pa res malo mest za izdelavo vmesnih varovanj.
Z mrakom je pa hudič vzel šalo. Priplezala sva do znamenite Luske. Zaradi strmine na tem delu snega ni bilo kaj dosti, raznih oprimkov tudi ne. Je Boris kar nekaj časa potreboval, da je nekako splezal na lusko.
Iz luske pa drugi problem. Po treh poizkusih Boris obupa. Lotim se sam preplezat kopno prečko z derezami. Snamem si rokavice, in moram reči da sem prav elegantno tam čez urezal. Sledi raztežaj, po katerem končno najdeva varno mesto za počitek in malico, čeprav zelo skromno.
Nadaljujem po zasneženem poledenenem kaminu, istočasno je začelo tudi pihati. Ravno ko sem bil v največji vertikali me zasuje še pršni sneg. Preplezam, uredim sidrišče, nesluteč, da sem na Kugyjevi polici. To ugotovi Boris ko pripleza do mene. Je bilo kar veselje.Sledijo strme prečke (s snegom zalite police), rahel sestop na triglavski ledenik. Prečenje ledenika nama zegreni še gosta megla. Drživa se stene, ko pa prispeva na mesto, kjer je pihalo da te skoraj odnese, sva pa vedela da sva tik pod kredarico. Zagledava smerokaz, katerega še nikoli nisem bil tako vesel.
Nemška smer, Triglav - 1100 m, IV-, M4, do 80 stopinj, plezala Boris Strmšek Strmina(AO Kozjak) in Jože Vozelj(AO Litija), dne 18.decembra 2016.
Sestavil: Jože Vozelj
Foto: Boris Strmšek