Stanič na ekspresno

12. 07. 2021, 
Janč
Včeraj zjutraj, sva se s Primzijem namenila v južno steno Staničevega vrha, kjer sva splezala Labrador. Kratka, lepa in skoraj neopremljena smer, s kompaktno skalo, s kakršno se ponaša ta del stene.

Klina na vstopu v smer žal ni, zato predvidevam, da je bil nekomu »nujen za njegovo zbirko«. Zanesti se je bilo potrebno na opis iz vodnika in instinkt, da je pričetek smeri »tukaj nekje, potem bo pa že«. In tako je tudi bilo. Sprva naravnost navzgor, čez plate, potem pa je tistih par zank v skalnih ušesih, katere so že odslužile svojemu varnemu namenu, pokazalo logičen potek smeri naprej, do vrha.

Po izstopu še malo posediva na vršnem grebenu, nato pa se po njem odpraviva nazaj pod steno po nahrbtnika in ekspresno v dolino. To dopoldne sem bil s časom namreč bolj na tesnem, popoldne so me že čakale družinske obveznosti in z njimi pridobivanje »pozitivnih pik« za naslednji odhod v hribe, kateri bo z koriščenjem njih, lahko veliko daljši.


Primož Črne in Jani Vozel - Janč