• 
• 

Alpinistična šola AOL - Zimski del

Podrobnosti

21. 03. 2022,

Janč

V dneh od petka, 11. marca zvečer, do nedelje, 13. marca, smo izvedli zimski del alpinistične šole za letošnje tečajnike. Za lokacijo smo ponovno izbrali Zelenico, saj nam je tod ustrezalo že v dveh predhodnih letih oz. tečajih, če odšetejemo zimo 2021, ko smo zaradi Corone bili primorani mirovati z izobraževanjem. Navkljub temu, da je letos zima s snežno odejo bolj mila, so nam severna pobočja Begunjščice in nje grape vseeno nudile primeren poligon za vaje in njih manevre, kateri so potrebni za izvedbo tovrstnega usposabljanja. Koča in osebje v njej, pa toplo zavetišče in prijazno oskrbo, kakršno smo pričakovali in katere smo bili veseli.

Plaz pod vrhom Begunjščice, smo v sobotnem dopoldnevu izkoristili za vaje varne hoje z derezami in ustavljanja s cepinom, celotno grapo na SZ greben, pa za izdelavo sidrišč, gibanja naveze v zimskih razmerah in variante spustov ob vrvi. 
Po kratkem oddihu in pogrevanju v koči, smo popoldne izkoristili za temo plazovi. Podrobna obrazložitev in prikaz prereza snežne odeje, nje stabilnosti in uporaba lavinskega trojčka sta nam zapolnila nekaj ur, zgodnji večer pa še iskanje "zasutega" z lavinsko žolno. Mrak in kasneje tema, sta zadevo še dodatno popestrila.

Nedelja lepa, sončna in mrzla. Kot naročena za vzpon na vrh Begunjščice. Nekaj naših po grapi Y, midva z Nikom s tečajniki po Centralni. Na vrhu se snidemo, a nas veter kaj kmalu prežene nazaj na izhodišče, kjer se do zgodnjega popoldneva nastavljamo soncu pred kočo. Ko nam je dovolj, pospravimo svojo kramo in odidemo do Ljubelja, od tam pa vsak proti svojemu domu.


Jani Vozel - Janč, Vid Tilia, Niko Vidic, Gorazd Šantej, Primož Črne, Anže, Anja, Jože in Dana Repina, Jože Vozelj - Joe, Eva Lipovšek, Petra Cirar, Žan Gjerek in Črt Ševerkar

• 
• 

Ne tič ne miš

Podrobnosti

21. 02. 2022,

Janč

V soboto, 19.2.2022, se s Francem odpraviva pod Kriško steno. V dolini naj bi (in tudi je) cel dan deževalo, zgoraj pa...? Bomo videli. Upava, da bo šlo in da ne greva v Kranjsko goro zgolj "na kavo".

Parkirava pri ruskem križu in takoj na smuči, na katerih oddrsava do koče v Krnici in nato navzgor proti zadnjemu plazu pod steno. Višje kot greva, bolj kložasta postaja podlaga in za nameček, se še megla usede ravno pred zadnjim delom in to takrat, ko bi je bilo najmanj treba. Nekaj časa še vztrajava po njej, potem pa ugotoviva, da nima več smisla. Za tokrat bo dovolj. Zaradi slabe vidljivosti pač ne bova tiščala povsem do konca. Difuzna svetloba narekuje očala, a kaj, ko ni z njimi nič bolje kot brez njih, zato navzdol, skozi zoprno kložast sneg, smučava previdneje. Pretrd je, za tekoče izpeljan zavoj in premehak, da se nebi pogrezalo vanj in te cukalo ob vsaki spremembi smeri. In ko pomrznjena skorja spodaj v gozdu popusti, le-ta postane moker in težak. Ne tič, ne miš, bi se reklo.

In ker to in tako ni ne prvič, še manj zadnjič, zadevo izpeljeva do konca in se v Dovjem, po tradiciji odjaviva od ture. Vsekakor zadovoljna, da sva bila navkljub slabšemu vremenu v hribih.

Franc Intihar in Jani Vozel

• 
• 

Po dolgem času....

Podrobnosti

12. 02. 2022,

Jernej Groboljšek

V četrtek, 10. 2. sem šel po dolgem času malo v hribe. Z Guna Markotam sva plezala Zimsko v Prednji glavi. Na koncu ture sva ugotovila da sva po novem oba planinca in takoj odpujsala domov na zaslužen doping. Ker brez tega po novem v hribih ne gre????
Slikala nisva kaj dosti. Lp

• 
• 

Dan kulture

Podrobnosti

09. 02. 2022,

Janč

Mladci so naju "zrajcali" v toliko, da sva se včeraj še midva z Francem odločila, da greva pogledat slapove proti Logarski dolini.

Firštov slap, katerega praktično ni več, naju ne navdaja s prevelikim optimizmom pa vendar se nekoliko dalje zadeva le popravi. Kaskade načeloma so, a že leti z njih, zato se odločiva za ogrevalno telovadbo v Avtocesti. Ker se nama ne mudi, umirjeno pričneva in slap oddelava sprva po desnem kraku, kolikor se le da, v danih razmerah visoko. Spust po vrvi in še enkrat po kompaktnem ledu, tokrat levega kraka, navzgor do kopnega in drevesa, ob katerem ponoviva vajo z "abzajlom" in v zadnjem delu s plezanjem navzdol "do podna".

Tako, sedaj pa še v Logarsko. Palenk na daleč še nekako izgleda, od blizu pa je zadeva nekoliko drugačna. Spodnji del do "zavese" še je, od tam naprej pa že žuboreče in prekrhko, zato se ga niti ne lotiva. Bo potrebno pač počakati na naslednjo zmrzal, katerga naj bi ga popravila in ojačala. Upajmo, da bo.

Vmes se povsem slučajno srečava še z nasmejanima in zadovoljnima Gapom in Rokom, katera sta ta dan turno smučala s Savinjskega sedla. Krajša hidracija v "Malnu", kateri nam je ob poti proti domu in še komuniciranje preko sporočil s Perotom, kateri ima resnično "nos za pršič" in ga je uspel ujeti v Avstriji, od koder se pravkar vrača.

Lepo! Nekaj z odseka nas je torej le izkoristilo ta prost Prešernov dan, za "kulturo" na nekoliko drugačen način.

Franc Intihar in Jani Vozel - Janč

• 
• 

Ofenziva na led

Podrobnosti

04. 02. 2022,

Vid Tilia

Z Gašperjem (AO Železničar) sva naredila pravo ofenzivo na slapove v Logarski. Prvi je bil na vrsti slap na Klemenči jami, nato sva sestopila po grapi in zlezla še Kiks. Ta nama je dal malo več vetra, saj je kar pokonci. Tudi štant je bil kar neudoben. Nato sva šla še pod Palenk, kateremu so šteti dnevi. Vendar je bil vseeno uživaški. Na poti domov sva se ustavila še pod slapom Avtocesta in popikala še tega. Z vrha sva nato dvakrat abzajlala. Lačna in žejna sva se ustavila še na burgerju in pivu. Če odštejeva ljudi v gostilni sva bila večino dneva sama.

• 
• 

Podarjenemu konju se ne gleda v zobe

Podrobnosti

31. 01. 2022,

Janč

V soboto zjutraj, sem z Finto in Primzijem, namenjen skozi Repov kot v eno od grap med Staničevim vrhom in Kamniškim Dedcem. Katero, bomo videli sprotno, vse je namreč odvisno od trenutnih razmer v njih, saj zaloga že davno zapadlega snega pošteno kopni in "podarjenemu konju" kateri nam je trenutno na rapolago, ne smemo gledati v zobe.

Na izhodišču se izkaže, da je najbolje, če krenemo v Tuhinjsko grapo, katera nas že takoj na začetku razveseli z zaledenelim skokom. Nekaj njemu podobnih a krajših je še kasneje, vmes pa trd in zbit sneg po grapi, pa zamrznjene trave in polkopne skale, preko katerih se po uri in pol uspemo premiksati na greben, kateri je v večini "suh kot poper".

Snega po grebenu je le za vzorec, nekaj bornega ga je še med ruševjem, preko katerega lomastimo pod vršno skalo Kamniškega Dedca, kjer se uspemo priključiti na lovsko pot, po kateri sestopimo nazaj proti Jermanci in od tam po slabih petih urah, kolikor je trajala celotna tura domov.

Tomaž Groboljšek - Finta, Primož Črne in Jani Vozel - Janč