Borisom sva se v nedeljo zgodaj zjutraj odpeljala v Vrata. Na poti sva še tehtala kaj bi sploh šla: Slovensko ali kratko Nemško, zmagala je slednja. Ko prispema ob šestih zjutraj na parkirišče, ugotovima, da bo v steni kar živahten dan. Brž se opremima, preverima če imama vse in že so naju hitri koraki privedli do veličastnega pogleda obrisa veličastne stene.Dolina je povsem kopna, tudi do vstopa do smeri. Pričakovala sva da bo kakšna flika snega do Nemškega turnca, vendar je bila povsem brez snega. Do Nemškega turnca preplezava nenavezana, prav uživala sva, le malce je začelo v gole roke grizti.

Glede na razmere v grapi, sva se po razmisleku odločila, da greva kar dolgo nemško. Opreme sva imela dovolj. Vedela sva tudi, da naju bo noč prehitela, vendar naju to ni odvrnilo. Po nekoliko spremenjenem izstopu iz grape sva že bila na strmih stenah smeri.  Sledila sva snežnim trakovom, levo, desno, malo dol, gor,...Razmere so bile res dobre, bilo je pa res malo mest za izdelavo vmesnih varovanj.

Z mrakom je pa hudič vzel šalo. Priplezala sva do znamenite Luske. Zaradi strmine na tem delu snega ni bilo kaj dosti, raznih oprimkov tudi ne. Je Boris kar nekaj časa potreboval, da je nekako splezal na lusko.




Iz luske pa drugi problem. Po treh poizkusih Boris obupa. Lotim se sam preplezat kopno prečko z derezami. Snamem si rokavice, in moram reči da sem prav elegantno tam čez urezal. Sledi raztežaj, po katerem končno najdeva varno mesto za počitek in malico, čeprav zelo skromno.



Nadaljujem po zasneženem poledenenem kaminu, istočasno je začelo tudi pihati. Ravno ko sem bil v največji vertikali me zasuje še pršni sneg. Preplezam, uredim sidrišče, nesluteč, da sem na Kugyjevi polici. To ugotovi Boris ko pripleza do mene. Je bilo kar veselje.Sledijo strme prečke  (s snegom zalite police), rahel sestop na triglavski ledenik. Prečenje ledenika nama zegreni še gosta megla. Drživa se stene, ko pa prispeva na mesto, kjer je pihalo da te skoraj odnese, sva pa vedela da sva tik pod kredarico. Zagledava smerokaz, katerega še nikoli nisem bil tako vesel.



Nemška smer, Triglav - 1100 m, IV-, M4, do 80 stopinj, plezala Boris Strmšek Strmina(AO Kozjak) in Jože Vozelj(AO Litija), dne 18.decembra 2016.
Sestavil: Jože Vozelj
Foto: Boris Strmšek

V soboto sva se z Marušo (AO Rašica) prepričala o tako opevanih zimskih razmerah na Špiku. Izbrala sva klasično krožno turo mimo Koče pri Krnici, čez Gruntovnico, pod Gamsovo špico 1931 m, Na glavah 2172 m, Lipnica 2417 m, Špik 2473 m in sestop po Kačjem grabnu v dolino Velike Pišnice. Glede na oblačno vremensko napoved se je naredil prav prijeten sončen dan. Šibak veter je ob popoldnevu razpihal meglice in posijalo je toplo zimsko sonce tako, da sva si na vrhu res vzela čas za razglede. Sneg se prične nekje nad 2000 m in iz metra v meter ga je več in to tisti pravi škripavec, ki škripa pod derezami. Očitno, da je pred dnevi temperaturna inverzija naredila top razmere saj so tudi grape pod vrhom Špika in Lipnice lepo trdo zalite. Zimska pravljica, gneče nobene in pikanje cepinov v idealnem snegu je le še lepšalo turo. Trenutne razmere so v Martuljški skupini gora res tiste zimsko prave, le malo višje je treba iti, nad 2000 m. Ampak zima prihaja v dolino, v Prednji glavi se nabira led.