• 
• 

Pršič za utont' v njemu

Podrobnosti

07. 12. 2021,

Janč

Glede na to, da je v nedeljo snežilo, je bil včerajšnji ponedeljek, ob dobri vremenski napovedi za gorski svet, vreden turne smučarije na predelih, kateri nama bodo nudili sproščeno vjuganje. Kam? Varnih strmin je zaradi trenutne velike nevarnosti plazov bolj malo, zato se z Gapotom nameniva v Karavanke, na Veliki Javornik. Ženiklovec po domače.

Po klasiki že jutranji odhod od doma, tokrat za spremembo ne prezgodaj, saj tura načeloma ni predolga. Pridružita se nama še Miha P. in Gašper A., nato pa "gasa" po sankaški do vrha. Saj ne, da se po cesti levo ne bi dalo pripeljati še višje do kmetije, a po izbrani varianti, je tako pred nami več višincev in malo daljši trening ne bo škodil.

Z vrha Ženiklovca pa - pršič za utont v njemu, kot pravi Javoršek :)) vse v en sam velik užitek. Po vseh variantah za nazaj. Malo po kolovozu in malo po hosti. Kamorkoli si zavil, povsod je bilo mehko kot v perju. Za začetek sezone več in bolje, kot bi si lahko želel.

Janč in Gapo

• 
• 

Pobeg na toplo

Podrobnosti

22. 11. 2021,

Vid Tilia

Že nekaj časa smo se dogovarjali za klajmberski vikend v Paklenici. In res smo se organizirali. Šlo nas je kar trinajst. Štirje najbolj neučakani so se na pot podali že v četrtek popoldne in večer otvorili z nekaj kapljicami pelinkovca. No, večina je to zamudila in na pot odšla v petek zgodaj zjutraj. Okoli 8h smo se že ob kavi prepustili toplim sončnim žarkom. Hitro se zmenimo kaj in s kom se bo plezalo. Nato smo se kot muhe razgubili po kanjonu. Nekateri so začeli čisto na začetku in odšli v Veliki Vitrenik, Zubatca itd. Spet drugi so šli malo višje. Prvi dan smo splezali kar zajetno število smeri (mislim, da po dve na navezo). Težavnosti pa različne; tisti zelo zagreti so se pretegovali v smeri Slovenski (PIPS), drugi so vikend začeli bolj ležerno. Zvečer smo se skupaj malo podružili in se menili predvsem za soboto. Od starejših smo mlajši poslušali nasvete in tako usvajali pomembne lekcije o smereh in na splošno o plezanju. S Primožem sva se ob zgodbah navdušila nad Celjskim stupom. No, navdušenje je bilo naslednje dopoldne malo manjše, saj sva se v prvem raztežaju kar »našvicala«. Dve navezi sta ta dan švicali v Stupu AK (Karabore, Danaja in nato Brid za veliki čekić). Ostali so plezali Sjeverno rebro in Sjeverni greben ter Nosoroga.

Sobota je bila za vse kar naporna (tako ali drugače). V nedeljo nas je sicer nekaj manj navez še splezalo po eno smer. Za zaključek še malo frikanja in nato proti domu. Kakor sem izvedel, smo se vsi kar naplezali.

Še nekaj splezanih smeri: Akademski, Spit bull, Ča je od Draga je od Draga, Flex & Rex, Piksi & Diksi in še nekaj malo lažjih.

Udeleženci: Finta, Jero, Niko Š., Janč, Brzi, Niko V., Vid, Primož, Črt, Eva, Petra, Žan in Nejc.

• 
• 

Izpit za SP

Podrobnosti

10. 11. 2021,

Dare Juhant

Včeraj je Vid na našem vadbenem poligonu oprvil izpit za starejšega pripravnika. Pod budnim očesomstroge komisije  Perota, Jerija in mene je pokazal vse veščine, ki jih morajo obvladati starejši pripravniki!
Vid, čestitam in upam, da bi ti bo ta stopnička vzpodbuda na nadaljnji poti po stenah in gorah!

Dare

• 
• 

Da še na kratko, ne bo predolgo

Podrobnosti

18. 10. 2021,

Janč

Prispevek v celoti posvečam prijatelju in soplezalcu, kateri trdi, da se mu ne ljubi ukvarjati s predolgimi zapisi, vseeno pa rad kaj na hitro prebere.

Zato na kratko, da ne bo predolgo:
Sobota, 16.10.2021,
Gradiška tura,
sončno z rahlo burjo,
plezanje alpinisti s tečajniki in pripravnik s pripravnikom,
v povprečju dve smeri na navezo,
konec dober, vse dobro.

Dare z Petro in Žanom, Janč z Evo, Joe z Črtom, Gapo pa z Anžetom oz. obratno. V njunem primeru "cug - cug"...

• 
• 

No, pa začnimo

Podrobnosti

04. 10. 2021,

Janč

V nedeljo, 3.10.2021, smo odpeljali četico naših tečajnikov letošnje alpinistične šole, v plezališče Pod reško planino. Dosedaj smo jih poleg predavanj, z osnovami izdelave sidrišč, gibanja neveze in spustov ob vrvi "pasirali" na za to pripravljenem poligonu pod nadvozom, tokrat pa je le bil čas za plezalni začetek, da "potipajo skalo" v nekaterih od krajših, športno plezalnih smeri v plezališču.

K sreči je bil tudi odziv posameznih članov alp. odseka primeren tako, da smo se lahko pri plezanju v miru posvetili vsakemu posameznemu tečajniku ter ga podučevali kaj in kako ob premagovanju vertikale. Navkljub jutranjemu mrazu in na trenutke zoprnemu vetru, nam je to dopoldne uspelo temeljito izkoristiti. Vsak tečajnik je lahko preplezal nekaj krajših smeri in odrešitelj njihovih bolečih rok in nog je bil dež, kateri je okrog poldneva pričel padati tako, da smo s plezanjem za ta dan tudi uspešno zaključili.

Dare, Jero, Niko, Janč, Vid, Gorazd ter tečajniki Petra, Eva, Žan, Rok in Nejc

• 
• 

Klasika v Mali Mojstrovki

Podrobnosti

27. 09. 2021,

Janč

Na četrtkovem ferajnu ni bilo čutiti kakšne pretirane želje po plezariji čez vikend, posledično sodeč zaradi vsakovrstnih obveznosti, katere so si v večini zadali člani odseka. Od služb, beljenja stanovanj, izletov z družinami ali zoprne sanacije in zdravljenja poškodovanega kolena...

K sreči me je "visečega kot smrkelj" in čakajočega na kogarkoli odrešil Primzi, kateri si je ob manjku letošnjih skalnih vzponov zaželel pozno poletne plezarije. Z veseljem je sprejel moj predlog, da odplezava staro klasiko, Severni raz Male Mojstrovke, kateri bo zanj, kot za mlajšega pripravnika prvič. Sicer sem imel še nekaj idej na spisku, vezanih predvsem na zahodno steno Šitne glave, a raz je na koncu prevladal iz preprostega razloga: Greva in ga zlezeva, da vidiš in občutiš kakšna je v njem plezarija ter koliko je podrt, potem pa (verjetno) zlepa ne boš več rinil vanj. Boš pa vedel kje je.

Sobota je idealna. Tako po vremenu kot po temperaturah, kar je čutiti tudi na Vršiču, kjer se že v zgodnjih jutranjih urah popolnjujejo parkirišča z gora željnimi. Nahitro pripraviva nahrbtnika in jo užgeva navzgor, vse do pod stene in pričetka smeri, katera v celoti sameva. Kakor kaže, sva in bova, še nekaj časa v njej edina, kar pa je tudi dobro, saj ne bova, navkljub pazljivosti, stresala kamnov komu na glavo. Ali pa kdo drug nama.

Za ogrevanje začnem kar po zajedi, nato pa čez razbit svet v levo in navzgor. Primož pa lepo in zanesljivo za mano. Več ali manj, se kasneje v celoti drživa raza in tudi pri originalnem prehodu smeri nekoliko v desno, še vedno vztrajava na njem. Koncu koncev, "vse poti vodijo v Rim", le da so ene daljše in ene krajše... Malo pred koncem smeri, pokukam še za meni dobro znano lusko, v kateri mi je pred dvema letoma ostal frend in katerega sem se to pot namenil izvleči. A ponovno ni šlo.
Razen poguljene kože na členkih prstov ga vsa možna bezanja, grebenja, tolčenja, stiskanja in preklinjanja niso spravila nikamor. Kakor kaže, mu je usoda namenila, da tam tudi ostane. Jbg...

Ker se nama ne mudi in ker naju nihče ne preganja, izpustiva levo potuho s prečnico na Hanzovo pot in smer zlezeva povsem do konca, še tista dva raztežaja po robu grape, kjer se smer uradno tudi konča. Pa še na sonce prilezeva, kar je tudi nekaj vredno. Na vrh Mojstrovke se nama ne ljubi, zato se spustiva po poti nekoliko navzdol, nato pa v desno, po meliščih nad Šitno glavo, nazaj na Vršič.

Ideja, da se na povratku oglasiva še v Koči pri Tonki naju mine takoj, ko se vrneva na parkirišče, saj komaj čakava, da zaradi drena in hrupa zapustiva prelaz in cesto pod njim, ter se ustaviva šele pri Danici v Dovjem, kjer se odštempljava pred odhodom domov in tako zaključiva z prijetno turo.

Primož Črne in Jani Vozel - Janč