Ne pivo, radler!

V soboto zvečer smo Niko, Janč, Primož in jaz krenili proti dolini Vrat. Prespali smo v Šlajmerjevem domu, kjer smo bili praktično sami. Zvečer smo ob pivu prebirali vodnike in razglabljali o preteklih in bodočih plezalnih podvigih. Po kratki noči ob 4:00 budilka in »auf«. V temi in zelo soparnem vremenu smo s hitrim korakom že malo zadihani prispeli do vstopa v smer. Da gremo v kratko nemško je bilo dogovorjeno že v petek. Čeprav je bila vremenska napoved stalno tako-tako, je bila prva polovica dneva zares uživaška. Plezali smo po mojem mnenju hitro, saj nemška namreč nima težkih mest, kar je za dobrih sto let staro smer pričakovano. Do Nemškega turnca smo se vsi kar luštno naplezali. Tudi izstop po Zimmer-Jahnu je bil v prvem planu, vendar pa so se tu zadeve malo obrnile. V trenutku smo se znašli v meglenem oblaku, ki je dopuščal vidljivost le nekaj metrov. In smo iskali. In iskali. Pa gledali skice, brskali po Nikotovem spominu in klicali Finto za napotke. Malo levo, malo desno, malo gor in dol. Čas je tekel, megla pa še vedno gosta, vmes še malo dežja. Janč in jaz sva krenila po ozki gladki grapi, Niko in Primož pa levo po lažjem svetu do pod Črnih plošč. Malo bolj smo se »pretegnili« in zabili kakšen klin, vendar je šlo. Pa še megla se je vmes razkadila. Nato še prečka po polici in zadnji cug. Sledil je krajši počitek in »NAJLEPŠI« del dneva-sestop čez Prag. Žejne in lačne so vsakih petdeset metrov tolažili le prav nič boječi gamsi in kozorogi. Po treh urah pa še na pijačo v Aljažev dom in proti Litiji. Ker je Primož zaprisežen pivec radlerja, nas je v dolgi debati prepričal, da je namesto piva bolj koristen ta napitek. Hmm…

Smer: Kratka nemška IV-/III 800 m
Plezali: Niko Škrabanja, Jani Vozel-Janč, Primož Črne in Vid Tilia

Veliki vrh Z-stena, kombinacija

Včeraj sva z Brzijem (Gorazd Šantej), plezala smer Sanje neke gospodinje v Velikem vrhu nad Jezerskim.  Je lepa strma smerca za vplezavanje. Zadnji raztežaj sva si malo otežila, ker sva ga splezala po sosednji smeri Mama Korzika.  
Ravno, ko sva se spustila nazaj pod steno je klical Jernej in dal predlog za druženje z ekipo, ki je plezala v Storžiču. Take predloge vedno upoštevam, zato se nisva odločila za plezanje še ene smeri, ampak smo imeli sestanek društva na vrtu v Cesti na Laze. Bilo je prijetno druženje, predvsem pa načrtovanje prihodnjih aktivnosti odseka, vmes smo imeli še neposredna javljanja od ekipe iz Stene!

Neprecenljivo!

Srečno, Dare

Climb & Fly - Baška

Jutra na družinskem dopustu sem si popestril s plezanjem po grebenih nad Baško na Krku, Plezarija je lahkotna in plezalna oprema ni potrebna saj ocene ne presegajo trejtje stopnje.
V ponedeljek vstanem ob 6h, ko moji punci še spita in se podam na spoznavno turo. S seboj za vsak slučaj vzamem frende, plezalnike,... odločim se za Greben III/130m in sestop po Sestopnem Grebenu III/150m. Težavnost le redko doseže iziroma malo zadiši po III. Nazaj sem do zajtrka.
Sreda, vstajanje ob 6h, tokrat si zamislim clim&fly avanturo. S padalom na hrbtu splezam smer Leva v piramidi III/120m, nato pa na vrhu prečim do vzletišča, kjer sem ob 7h. Ker je veter nažigal se zleknem na travo in čakam da bo malo popustil, kot je bilo napovedano za 8h. Ob 8h je veter še vedno premočan. Sonce že pripeka na polno in mi omeji mesto na pol kvadrata sence pod malim borovcem, kjer ostanem še nadaljne 3h. Ob 11h veter le toliko popusti da se opogumim in odletim. Po 40 minutah jadranja pristanem. Zaradi 4h čakanja na vročem sonci si brž privoščim hidracijo.
V četrtek greva letet s čehom Liborjem na nasportno stran, kjer po 40 minutah hoje doseževa prostor za vzletanje. Pristaneva razmeroma hitro, ker pa je zelo vroče se odideva hidrirat v senco.
Petek, vstajanje ob 6h, climb&fly, splezam smer Tri leta III/150m, odletim in ob 7:30 lahko pristanem na plaži saj brisačnki ob tej uri še spijo.

Lahko bi še trajalo, mi je ostalo še kar nekaj grebenčkov za posolirat.



Lep pozdrav, Rok H"

Bučer-Kristan, Mali oltar

Veliko se govori, se več je napisanega. In sva sla. Pogledat. In je. Super turca je bla... Plezala Jernej in Tomaž-Finta Groboljšek

Jubilejna - Dolgi hrbet

Smo se res na hitro z Daretom odločila, da je potrbno izkoristit vikend. Za Dolimite je bilo malo premalo časa, zato najdema alternativo pri nas- Jubilejna. V navezo vzamema še Primoža, kateri me je v plezanju kar pozitivno presenetil. Odločitev je padla da bom pač jaz tisti ko lezem naprej. Sj mi je v bistvu to kar všeč. Zopet ena smer z super skalo, res uživanje. Potem pride pa prečnica. Začetek kar lep, potem pa hudič vzame šalo. Za mene trenje vrvi, za druga dva pa deset minutna ploha da jima je popestrila tisti detajl iz previsa, je imel detajl vonj po čisti šestici. Sledilo je lažje poplezavanje po naloženem svetu do izstopa na vrhu Dolgega hrbta.

JoŽe vozelj, Dare Juhant, Primož Črne
Nedelja 9.8.2020

DKV v VDV

Že nekaj časa sem imel dolg, v severni steni Velikega Draškega vrha, od prvega poizkusa z razbito čelado. Z Borisom prespiva v Krmi, da sva zjutraj čimprej pod steno. Vreme je kazalo res lepo. Smer Dolar-Kilar-Vavken je kar klicala, da jo pobožama z vrvema. Po lahkem prvem raztežaju, nama je hitro popestrila plezanje z prvo petico. In tudi v nadaljevanju. Meni osebno dobra skala, vendarle ne tako krušliva kot sem dobil občutek ob branju smeri. Tudi prečka samo na videz strašliva, a prav fletna. Razen tiste štirice so mi včasih skoraj težje kot petice. Ampak je šlo, celotno smer brez problema, izmenično, le Borisu so bili podarjeni lažji raztežaji, so plezalniki ostali doma. Po preplezani smeri pa doolg sestop, pa potem skok v Blejsko jezero.

JoŽe Vozelj, Boris Strmšek
Torek 28.7.2020

Dve smeri za dva brata

Čez teden pač ne gre, zato je potrebno izkoristiti vikend. V soboto 8. avgusta smo že zgodaj pod steno NŠG. Tokrat se nama je z Vidom pridružil še njegov brat Rok, sicer tečajnik AO Železničar in član naše ožje družine, s katere podmladkom mi uspeva plezati. Lep občutek.

Namenimo se v Pokljuško smer (V+/IV), katero opisujejo kot "kratko in sladko". No ja. Je. Prve tri raztežaje, z lepimi platkami in zajedo, iztop pa je klasično naš, po domače  - podrt. Rok, kateremu je to šele tretja smer (prvi dve je opravil v Dolomitih), malce striže z ušesi a nič ne pomaga. Pozabiti je potrebno kako je bilo tam in se navaditi, da je doma pač tako in nič drugače.

V sončnem in že toplem jutru, sledi krajše posedanje na travah nad iztopom, nato pa prečenje čez melišča, vse tja pod Grebenc MM in k vztopu v Pocarsko (IV/IV), po kateri si lahko privoščimo lepo in mirno plezanje v tri. Lepo zato, ker mi je smer s svojim potekom všeč in je primerna za začetnike, mirno pa zato, ker ne nad nami ali pod nami ni bilo nikogar. Kompleten Grebenc samo za nas. 

Z izborom smeri za sobotno dopoldne sta bila zadovoljna tako Rok kot Vid, jaz pa z njunim plezanjem. In ker nam je vsem to prva skupna plezarija, jo zaključimo pri Aljažu v Dovjem. Da bo v bodoče vedel, ta naš "ajzenponar", kje se je potrebno odštempljati po uspešno zaključeni turi.

Rok Tilia, Vid Tilia in Jani Vozel - Janč