Punta San Matteo

Za vikend 23. in 24. nas je slo deset na ledenisko turo na hrib Punta San Matteo, 3678 m v Ortlerjevi skupini. Lep hrib in tezko si clovek predstavlja, da so na njem potekali boji v 1.SV. Sledil je razgleden povratek preko sedla Stelvio domov. Tura je bila glede na vreme kratka in sladka.

Na uho mi je prislo tudi da so se nasi plezavci mudili v Brani in Planjavi ter da je nekdo trenutno v Dolomitih. Jaz in Roko greva pa ta trenutek frikar v Baski. Lp 

Stanziwurten in Hochgubenkopf

Stanziwurten in Hochgubenkopf


Za vikend na sonce in pršič.......

_2Fotografije: >>>>

Tinder

Omiš je zelo lep in prijeten kraj v tem letnem času. Ponuja prijetno martinčkanje na soncu in razgibavanje v vertikalnih stenah. Prav zato smo se odločili, da se vrnemo. Tako smo prva četverica odjadrali proti Dalmaciji. V močni burji in trdi temi smo dosegli hišico, ki je postala naš domek za naslednjih pet dni.

1_WP_20171031_15_31_59_Pro.jpg
 


Ailefroide

ailefroide1706Ailefroide (izg.: elfroad, kar bi v prevodu dobesedno pomenilo: mrzla krila!!!)
No ni bilo tako hladno kot bi si lahko mislil po imenu kraja, ampak vroče, celo zelo vroče, včasih kar malo preveč, kljub temu sva s svakičem Tomažem uspela splezati dve lepi navrtani smeri v granitnih stena, ki jih je okoli Aileforida polno.

Dolomiti

Tri dni - tri naveze - uživali v dolomitski skali:


Lagazuoi Piccolo-Parete ovest 2450m
Torre Piccola di Falzarego 2416m
Torre Grande di Falzarego 2500m
Cinque Torri
Gusela de Nuvolau 2595m

Dolgi hrbet-Jubilejna smer

Ker sva z Rokačom letos že razočarano obrnila v steni oz. pod steno Dolgega hrbta, sva se včera odločila za popravni izpit. Turo sva tako pričela že v četrtek, ko sva kajakarila na Savi in nardila vorenk pripravo na turo. Ja pa ja :-) No sklep predpriprave je bil, da odideva od doma vsaj urco prej, kar sva tudi uspešno realizirala. Kljub temu in hitremu tempu dostopa, naju je na vztopu za las prehitela naveza kranjčanov, ki je nato psihično popestrila turo in poskrbela za počitke na štantih. Včasih me je navijalo v detajlih, včeraj pa na štantih. No sta pa imela sabo skico, ki sva jo midva snela z neta šele proti koncu smeri :-) Kljub temu smo lepo napredovali, izplezali po različnih varjantah in bili istočasno na vrhu. Sledil je še skupinski selfi, kateremu se je hotel pridružiti razburjen kozorog, ki je hotel začeti bitko za vrh. To mu ni uspelo, oziroma je k sreči užaljeno predal vrh osvajalcem. Sestopili smo po abzail pisti in odhiteli proti Ledinam, kjer je sledila obvezna analiza. Ker se je na Ledinah začenjal spominski vikend Nejca Zaplotnika, sva z vso resnostjo pobegnila v dolino in spila samo dve pivi. Krepko sva presegla planirane časovne omejitve, je bila pa tura resnično lepa, saj je skala v spodnjem delu smeri čista desetka. O zgornjem delu pa nebi izgubljal besed. Sami presežki:-)           

Via Dogna v Montažu

Pred mnogimi leti smo sedeli pred kočo Bruner ob tabornem ognju (Bele vode - plezalni tabor AAO )  in Tine je pripovedoval, kako je pred kratkim splezal smer "Dunja" in prespal na čudovitem mestu sredi stene z imenom "Belvedere".
Že takrat sem to smer uvrstil na svoj seznam...čeprav takrat še vedel nisem za dolino Dogna... (bil sem še pripravnik za alpinista in bilo je leta 1977)

Pa sem v petek (28.7.) nagovoril svakiča, naprosil najini ženi za logistično podporo in sva šla. Štart je seveda iz doline Dogna, najlažji sestop pa na planino Pecol - seveda pa mora nekdo z avtom naokrog...

Sedaj pa še nekaj o smeri: višina stene 1400 m, ni težko I do III - orientacijsko pa bolj zahtevno...plezala 6 ur in dobri 2 uri sestopa - skupaj 1800 vm vzpona  in 1300 vm sestopa.
Smer pa je res uživaška...in mesto z imenom "Belvedere" je čudovita razgledna točka sredi zahodne stene Montaža.

Turo sva zaključila v koči Brazza na planini Pecol in se dodatno odžejala pri Aljažu.

Lp Finta