Zgodba Omiš, Biokovo, Split

Brata Groboljšek, Joul in Rok smo se odpravili na dolgo pot, namesto tradicionalno v Paklenico smo se odpeljali v osrčje južne Dalmacije. Naša pot se je začeza zgodnjega torkovega jutra in ob 10h smo že dosegli ciljno destinacijo Omiš, kateri leži 25 km južno od Splita. Po namestitvi v apartma Lisično smo se podali na ogled mesta in popili kavico na plaži.
Že takoj po kavi smo poprijeli alpinistično opremo in v dveh navezah preplezali prvo smer naSkrivno zlato 6a+/150m. Po sestopu čez drn in strn so si najbolj zagreti privoščili še malo športnega plezanja in tako uspešno zakjučili prvi dan.
V sredo je budilka zvonila že 6:00, saj sva šla Jernejem plezat Dalmatinski san 6b/600m nad Biokovem. Smer je lepa in hkrati naporna. Ob 3h sva dosegla vrh več kot 1200m visoke gore Bukovac in sestopila proti Gornji Breli. Dolg sestop po čudoviti dolini z bujnim rastjem nama je olajšal izvir hladne vode.  Med tem sta Joul in Tadej plezala v Vrisovih Glavicah BezSunca se ne može 6a+/130m. Po spustu po vrvi staz avtom prišla po naju in smo se skupaj odpeljali na večerjo v Omiš.
V četrtek smo se podali na Stomorico po smeriCanadair 6a/250m. Po sestopu smo odšli na drugo stran mesta, kjer smo poRazu 3/300m ob sončnem zahodu dosegli grad na Peovem.
Predzadnji dan sva z Joulom napadlaRambota 6a/250m. Na vrhu sva uživala ob lepih razgledih na kanjon reke Cetine. Med tem pa sta brata plezala eno izmed bolj markantnih smeri na Stomorico -Forma piva 6a+/200m. 
V soboto smo se podali proti domu, ampak tudi ta dan nismo mogli brez plezanja. Blazinice na prtih še niso bile čisto izrabljene. Po jutranji kavici na Splitski rivi smo parkirali pod hribom Marijan in zategnili nekaj šprtnih smeri. Na žalost je bil čas naš gospodar, ki je odredil naš odhod.



LP Rok Hostnik

Dolgi Hrbet

V soboto sva se z Jerotom podala na Jezersko plezat v Dolg Hrbet - Jernejev steber. Zaradi peklenskega mraza in površne priprave na turo sva začela plezati malo drugje kot poteka smer.  S plezanjem v neznano sva nadaljevala tudi ko sva dougnala da nisva v pravi smeri. V smeri v kateri sva plezala je bilo nekaj klinov, ki pa so bili z višino vedno redkejši. Plezanje v neznano ob številnih že pripravljeni abzajlih, da zanimiv priokus že tako razgibani smeri. Ob lepih naravnih prehodih in tunelih se mestoma najde tudi dobro skalo. Po skoraj 7h sva le prispela na vrh Dolgega Hrbta in konec koncov, čeprav nisva plezala v zastavljenem cilju je bila tura uspešna in zanimiva.
Po kasnejši analizi mislim da sva plezala 500 metrsko zimsko smer z imenom Trojka z recimo težavnostjo do 5 stopnje (Zimska ocena IV+,M4,AI3). 

Lep pozdrav, Rok

@Aida: želim ti čimhitrejše okrevanje.

Severozahodni greben Kočne

Sezona prečenja grebenov je pred vrati in tale je uvodni letos. 
Lep, dolg in krasen greben - prava uživancija. V nedeljo smo ga zmogli prosto (Marjana in jaz;  z nama sta bila še Jovan in Milan - gornika z veliko dušo ! ). Kompletna tura - 11 ur od avta do avta.

Lahko si pogledate Jovanov album s te ture:  https://picasaweb.google.com/113805105178377351223/SeverozahodniGrebenKocne13092015 

Pa poglejte še ostale njegove javne albume...močno priporočam...

Lp Finta

Stena 2x

Pa da še jst mau napišem... prejšni teden sva z Davidom plezala Kunaver -  Drašler v sfingi. Čudovita napeta smer. Žau ni šlo na frej. Dostopila sva po skalaški ter nato po zlatorogovih do pod sfige. Z malo iskanja sva zadela vse prehode. je pa hitrejša varjanta po prisik- szalay... Smer je dobro opremljena.  Konc tedna sva pa kot je že aidka omenla plezala Čopov steber. Sva kr uživala. Plezau sem ga tretjič.  Aja, še to... Konec julija pa sem užival na taboru v Courmayerju, kjer je blo super, naplezal smo se pa tut, kljub ne stabilnem vremenu. Prvič v granitu. Dobra iskušnja. Lp, Matic

DIREKTNA V ŠPIKU IN ČOPOV STEBER

Prejšnji vikend se mi je uresničila dolgolena želja. Z inštruktorjem Janezom Primožič (AO Tržič) sva preplezala Direktno v Špiku. Veselje je bilo nepopisno, saj je bila to moja izpitna tura. Izpiti za alpiniste so v moje življenje prinesli veliko novega, lepega, nepozabnega....to so zgodbe, ki jih človek mora doživeti. In tu bi se posebno rada zahvalila Petru Zupančič, ki je z mano preživel ure vaj na vrvi, snegu, vročini,....
_1
Fotografije: >>>>

V soboto sem z Rokom in Petrom plezala v Košutnikovem turnu....kratek in lep dostop, skala pokonc in kompaktna...skratka, tko kot pravijo ostali....vredno obiska in sigurno še pridemo.
Zvečer pa kliče Matic....pa dejte no,a bi šel kdo plezat? mož da zeleno luč in akcija v Steno....Kam greva..Sandi Wisiak...zmenjeno. Ko štartava od avta, pa Matic izjavi....a greva v Čopa? Malo se še poskušam branit, pa ne prav dolgo in že šibava po Skalaški. Pod vstopom v Čopa srečava navezo iz AO Domžale in skupaj uživamo, se spodbujamo in še pred mrakom skupaj spijemo zasluženo pivo...in opazujemo lučke v zgornjem delu smeri....
_1
Fotografije: >>>>

PS: se strinjam z načelnikom, da pa le napišimo kakšno objavo ....sej skos plejzamo....
 



MOJSTROVKA IN KUŠUTNIKOV TURN

Ker noben ne napiše....Pred kakimi dvemi tedni smo Pero, Finta, Gogi in jaz šli prevert kakšna je kaj skala v Košutnikovem turnu in vsi splezal smer Vzhodni steber severnega raza (Östlicher Nordkantenpfeiler), z oceno V. Smer, posebno pa skala sta se nam močno dopadla, zanimiv pa je tudi sestop po precej novi ferati z visečim mostom. 
Ker je blo res fajn in ker je bol mal dostopa, jaz pa sem imel nočno, sva se po neprespani noči nekaj dni kasneje s kumaratom Rokom vrnila in splezala še Westkante (V). Skala je res fenomenalna in tam sem si zadal še ne cilj, i ga bom upam uresničil kmalu in zopet užival v tej "nebeški lojtrci". 
No v soboto sva pa s kumaratom Rokom plezala v Mojstrovki in sicer Kovinarsko smer. Smer je lepa, jaz osebno bi malenkost popravu Miheličev opis. Drgač pa ne morš zaidet, če slediš naravnim prehodom. Blo je mal lažje, k sva mela air support, saj je Tedo dežurav na Brniku. No njegove pomoči nisva potrebovala in sva bla kar kmalu na vrh. Klinov je velik, dan je bil pa takšen, da bi kar gor ostal, če nebi mel šihta. LP

Spominska smer Draga Bregarja

Včeraj sva z Gogijem zlezla omenjeno smer v Štajerski Rinki. Smer je lepa, plezanje je kar resno, ocena detaila se mi zdi premala. Smer poteka desno od direktne, pod najtežjim delom jo seka Modec- Režek. Klinov dovolj, enega sva pustila na najtežjem mestu. Frendi pridejo prav. Nadj najtežjim delom(po prečki) je biu velik odlom. Tko da j del štanta odnesl :)  Skratka fina smer v bomba vremenu, ves čas malo oblakov, tko da ni blo prevroče :) Z nama sta bila še Fotr in Marko, ki sta splezala Vzhodno v Mali Rinki.

Lp, Matic 11780573_1620774274846645_464149646_n.jpg