Omiš,

ker je bila napved za južno Dalmacijo še najboljša, sva šla Joulom za prvega maja plezat na jug.

Prvi dan je bil sončen, pa sva šla plezat v Babjačo, stena nad desnim bregom Cetinje. Izbrala sva si nenavrtan Stup Babjače IV+ 200m. Po preplezani smeri sva se ustavila v Plezališču ob reki in še tam dodala par smeri. Drugi dan je bil sprva deževen, vendar ne več kot kakšno uro. Po popiti kavi so se med oblaki prikradli sončni žarki, kateri so prinesli lep sončen dan. Midva sva se odpravila po kanjonu iskat južno steno Kula (863m) in jo z malce sreče tudi našla s pomočjo strani plave-gore.com, na kateri so vse plezalne informacije od Omiša do Makarske. A kaj, ko ti predno si steno ogledaš zamnjka signala in stran ni več dosegljiva. 45 min hoda in si brez skice, opisa... Ogledala sva si linijo, katero sva privlekla iz spomina in naj bi bila pete težavnostne stopnje. Ko sva preplezano steno sva prišla do signala in tako ugotovila da sva plezala Uskršnja besida V/160m z izjemo tretjega raztežaja. Sledil je sestop po vzhodnem grebenu in tako se je zaključil plezalni dan.
Tretjega dne spet sonce... zato se zapeljeva proti Makarski v Vrisove glavice, kjer sva plezala Madre padre 6a/140m in za sladico še Bodri morning 5b/100m.




Ko je prišla deževna nedelja sva odšla k Dinkotu na kalamare... in proti domu.


Lep pozdrav,
čast in moč,

Rok Hostnik.

Nimate pravice komentiranja