Vežica: Geršak-Grčar in SZ raz

27. 07. 2020, 
Vid Tilia
Ker je sobotna plezarija zaradi slabega vremena odpadla, sem že mislil, da bo vikend namenjen lenarjenju, nakar se je izkazalo ravno nasprotno. Jerotovega sobotnega SMS-a sem se zelo razveselil in ga takoj poklical za nadaljnje informacije.

Zjutraj ob 5:00 sva krenila proti Kamniku, kjer se na kavi srečamo z Joulom in Anžetom, ki sta bila prav tako namenjena v KS Alpe. Pade odločitev, da skupaj nadaljujemo pot. Anžetov kombi opremljen z nalepkami AO Litija parkiramo na izhodišču za slap Orglice in se peš odpravimo proti Vežici. Že sam dostop je kar zanimiv - stalna strmina in še malo plezanja čez skok, kar ti srce spravi na obrate.

Jero mi je že v soboto povedal, da ima v mislih »GG«, in sam sem imel čas še malo preštudirati smer. Pod steno sva si ogledovala smer, saj so bile plate po celotni steni izrazito mokre. Sam sem malo gledal tudi samo steno, ki je res mogočna in vredna strahospoštovanja. Mokrim predelom se smer po večini ogne.

Joul in Anže sta krenila mimo naju višje proti SZ razu, midva pa sva vstopila v smer. Prvi raztežaj brez posebnosti, v drugem pa je meni postalo že malo vroče. Tista prečka mi je dala malo »tinte pit«, vendar sem ob Jerotovih nasvetih le zlezel čez, nato pa na štantu malo počil in nabral moči za naprej. Smer je res lepa, zračna in vsaj zame tudi kar zahtevna tako, da sem bil na vrhu rahlo utrujen. Mihelič pravi, da je ocena smeri V+, novejši vodnik za Repov kot in Kamniško belo pa, da je VI. V končni fazi niti ni važno, vem le, da sem užival in dobil nove izkušnje ter znanje, ki mi ga predaja Jero. Sestopila sva pod vmesni grapi in kar hitro prišla pod smer in naprej v dolino.

Joul in Anže sta bila v Severnem razu in tudi uživala, sta pa malo »kiksnila« pri sestopu tako, da sva z Jerotom v vmesnem času z Anžetovim kombijem odšla v Kamnik iskati moj avto in nato peljala še kombi nazaj. Vse bi bilo OK, če ne bi gradili ceste v Stahovici, kar naju je prisililo v iskanje bližnjic preko trave, robnikov in makadama. Verjetno na koncu nisva veliko profitirala, sva se pa vsaj kaj novega naučila.

Jernej Groboljšek-Jero, Sašo Borišek-Joul, Anže Repina in Vid Tilia