Čez Kotle na škrbino med Martuljškima Poncama
- Podrobnosti
- 25. 05. 2020,
- Janč
Pod Srcem zavijemo levo preko prodišča in nato po melišču in skozi ruševje navzgor. Tečno in zoprno vse do srednjega Kotla, kjer končno prispemo do prvih jezikov snega kateri se dokaj hitro zvežejo v neprestano snežno podlago. Nekaj časa po snegu še vztrajamo peš, nato pa si Franci in Finta le natakneta smuči, meni pa pešačenje ta dan nekoliko bolj sede in na ta način tudi vztrajamo čez zgornji Kotel, vse do konca proti škrbini med malo in veliko Martuljško Ponco.
Izpod stene velike Ponce, se je še pred kratkim plazilo in globoke ter razbrazdane plaznice v zadnjem delu poti nam ne obetajo kakšne pretirane "juhuhu" smučarije, zato z vzponom zaključimo malo pod škrbino ter se po krajšem postanku raje predamo uživanju ob spustu po snežiščih, katere niso obdelali plazovi. Sprva nas mika, da bi povratek odpeljali proti Trem macesnom, a nas pogled na snežišča pod Ponco in Oltarjem, prepolnih plaznic in kamenja ne prepriča preveč, zato je odločitev, da nazaj v smeri po kateri smo prišli, saj so tod snežne vesine še najbolj neokrnjene.
In čeprav je sneg že umazan in mehak, je še vedno povsem zadovoljiv za (verjetno) enega izmed zadnjih turnih smukov pri nas v letošnji sezoni. »Na trmo« še stisnemo z zavoji čez možne prehode do konca srednjega Kotla tu, pa se zadeva s smučmi tudi konča. Bolje, predvsem pa veliko nižje, kot smo pričakovali.
Smuči in opremo pospravimo v nahrbtnik, se še na kratko naužijemo razgledov, nato pa v ponoven boj z ruševjem in meliščem do krnice Pod Srcem in skozi gozd navzdol do izhodišča.
Zadovoljstvu ob lepi turi je sledila še odjava v Dovjem. Brez nje, po nepisanem pravilu pač ne gre.
Franc Intihar, Tomaž Groboljšek - Finta in Jani Vozel - Janč