Mojstrovka - Severni raz, 22. 8. 2019

Niku je po Dolomitih ostalo še nekaj dopusta in ni bilo potrebno veliko pregovarjanja, da me je v sredo prepričal za odhod v Vrata, v pozno popoldanskih urah. Napoved vremena je najavljala nekaj dežja tja do polnoči, potem pa delno oblačno vreme preko četrtkovega dne. Povsem zadovoljivo, da se zgodaj zjutraj odpraviva v Steno in zlezeva Nemško. Za petek, pa smo tako ali tako že dogovorjeni s Finto in Benom, da skupaj odidemo v Karnijce in še tam nekaj poplezamo. Do tod, oz. do pomlatenih špagetov za večerjo, na terasi Aljaževega doma vse ok., potem pa se je začelo: Dež, kateri je že kar spodobno padal, se tja do polnoči niti najmanj ni imel namena ustaviti in "iz pipe" je pošteno teklo tudi ob četrti, pa ob peti in šesti uri zjutraj. Končno se je zaprla tam okrog pol osme in pogled proti steni kaj več kot beline megle in zabitosti z oblaki ni nudil. Hja, nič ne bo z željeno smerjo tega dne, potrebno bo najti kaj drugega.

Odločiva se za odhod na Vršič, tam pa bove že kaj. Po slabi urici vožnje (kava na Petrolovi črpalki je všteta v ta čas) se počasi sparkirava na prelazu, med vsemi tistimi avtomobili, avtodomi in motorji, katerih lastniki zaman zrejo proti vrhovom, kateri so skriti v oblakih in megli. Navkljub čemernemu vremenu se odločiva, da odideva pod steno Male Mojstrovke in najverjetneje tam v njen Severni raz. Pod njeno steno ni z vremenom nič bolje in kar nekaj časa potrebujeva da najdeva vstop v smer, potem pa le steče. Razgleda ni, podrtija pod rokami in nogami je. Skratka - ni dolgčas. Glede na to, da naju čas ne preganja, splezava raz povsem do konca, vse tja do pod vršnega dela Mojstrovke in šele tam končno, kolikor toliko, pokukava iznad oblakov in megle. Krajša pauza, pospravljanje cingljajoče opreme v nahrbtnik, pa po Hanzovi nekoliko navzdol, nato pa iz nje desno na pot z Šitne glave na prelaz, kjer preklopiva telefona na internet. Vreme za petek, navkljub drugačni napovedi, ponovno dež tam od 12 ure dalje. Sranje. Pokličeva Finto in dogovorimo se, da za petek planirano plezarijo prestavimo na vremensko lepši dan. Škoda, predvsem zaradi dopusta in težko izborjenih dovolilnic za užitkarjenje po hribih s strani soprog, a tako pač je. Ni ne prvič, še manj zadnjič.

Namečeva kramo v avto in se ležerno odpeljeva proti domu. Kam pa drugam? In ker je četrtek in se bliža večer, z lahkoto ujameva naše na ferajnu in tam v miru z njimi popijeva hladno in zasluženo pivo.

Niko Škrabanja in Jani Vozel - Janč

Nimate pravice komentiranja