Grintovec in Špik

Medtem, ko nestrpno čakamo, da se zima okiti z obilnejšo belino in bomo lahko tako ali drugače napadli kakšno grapo ter da slapovi pomrznejo v kaj bolj kompaktnega od zgolj žlobudranja, nam ne preostane drugega kakor da sopihamo navkreber, nabijamo kondicijo in drajsamo z derezami malo po snegu in veliko več po skalah, saj je situacija zgoraj z snežno založenostjo "ne tič, ne miš", kot bi se reklo.

Tako sva z Nikom v nedeljo, 16. decembra zjutraj, skočila na Grintovec lovit dopoldansko sonce in še malo pokukat na Jezersko stran. Na vrhu sva srečala še Benjamina, kateri nama je potem nazaj grede delal prijetno družbo na poti v dolino, tja v Konec. Snega ni bilo kaj prida veliko a dovolj, da je za pot po Grintavčevi strehi potrebna popolna zimska oprema.

Dober teden kasneje, 26.12., sva se povzpela še na Špik. Po Kačjem grabnu gor in po snežiščih na vrh, potem pa nazaj, preko Lipnice in Gamsove špice v Krnico. V Julijcih je snega več, a vseeno ne toliko, da dereze nebi na poti navzdol na določenih mestih hrustale po skalah. Je pa zato bilo na povratku obilo sonca in uživanja ob pogledih na okoliške vrhove.
Dolga in lepa tura nama je tako zapečatila dobre občutke ob zaključku ene in napovedala podobne ob prihodu druge, nove, v letu 2019.
Naj vam bo vsem uspešna in varna tako kot leto, v katerem se bo odvijala. Srečno!

V decembrskih turah uživala Niko Škrabanja in Jani Vozel - Janč

Nimate pravice komentiranja